Dostopna spletna stran je stran, ki jo lahko brez ovir uporablja vsak. To vključuje slepo osebo z bralnikom zaslona, nekoga, ki brska samo s tipkovnico, starejšega uporabnika s slabšim vidom in obiskovalca, ki stran odpre na telefonu na močnem soncu. V Sloveniji je dostopnost za javni sektor zakonska obveznost od leta 2019. Od 27. junija 2025 po novem zakonu velja tudi za številne zasebne storitve, na primer za spletne trgovine. Merilo za dostopnost je standard WCAG. V nadaljevanju pojasnjujemo, kaj zakon zahteva, kdo ga mora upoštevati, katere napake so najpogostejše in kako se lotite preverjanja ter popravkov.
Na kratko
- Dostopnost pomeni, da lahko spletno stran zaznajo, uporabljajo in razumejo tudi ljudje z različnimi oviranostmi, pogosto s pomočjo podpornih tehnologij.
- WCAG 2.2 je mednarodni standard s štirimi načeli in tremi ravnmi skladnosti (A, AA, AAA). V praksi je cilj raven AA.
- ZDSMA velja za javni sektor, ZDPSI pa od 27. junija 2025 tudi za podjetja, ki ponujajo določene proizvode in storitve, med njimi spletno trgovino.
- Najpogostejše napake so slike brez opisa, polja in gumbi brez oznak, napačna struktura naslovov in nejasne povezave.
- Dostopnost ni enkraten projekt. Vsaka nova vsebina, obrazec ali prenova jo lahko pokvari, zato jo morate redno preverjati.
Kazalo
- Kaj pomeni dostopnost spletne strani
- WCAG: standard, po katerem se meri dostopnost
- Kaj zahteva slovenska zakonodaja
- Nadzor in globe
- Najpogostejše ovire na spletnih straneh
- Kako preverite dostopnost obstoječe strani
- Katere popravke izvedete najprej
- Kako dostopnost ohranite skozi čas
- Naš pogled na dostopnost
- Dostopna spletna stran s Smartadom
- Pogosta vprašanja
- Viri
Kaj pomeni dostopnost spletne strani
Digitalna dostopnost pomeni, da lahko osebe z oviranostmi splet, aplikacije in naprave uporabljajo enakovredno kot vsi drugi. Nekateri pri tem potrebujejo podporne tehnologije, na primer bralnik zaslona, povečevalnik ali posebno tipkovnico. Kot poudarja strokovna predstavitev o digitalni dostopnosti, nedostopne rešitve uporabo onemogočijo ali otežijo in ljudi postavijo v neenakovreden položaj.
Ovire niso le trajne. Nanje naletijo tudi:
- ljudje z okvaro vida ali barvno slepoto,
- gluhi in naglušni (pri videih brez podnapisov),
- ljudje z gibalnimi oviranostmi, ki ne morejo uporabljati miške,
- ljudje s kognitivnimi ali bralnimi težavami, ki potrebujejo jasno strukturo in preprost jezik,
- starejši uporabniki in vsi, ki imajo začasno poškodbo ali brskajo v slabih pogojih.
Za podjetje to ni le vprašanje skladnosti. Evropska komisija ocenjuje, da ima v EU približno 100 milijonov ljudi neko obliko invalidnosti. Poudarja tudi, da podjetja z dostopnimi storitvami dosežejo večjo, večinoma neizkoriščeno bazo strank. Dostopna stran je hkrati preglednejša, hitrejša za uporabo in bolje strukturirana, kar koristi vsem obiskovalcem.
WCAG: standard, po katerem se meri dostopnost
WCAG (Web Content Accessibility Guidelines) so smernice organizacije W3C za dostopnost spletnih vsebin. Različica WCAG 2.2 je bila objavljena 5. oktobra 2023 in vsebuje 13 smernic, razdeljenih pod štiri načela:
- Zaznavnost: informacije morajo biti predstavljene tako, da jih uporabnik lahko zazna, na primer slika z besedilnim opisom ali video s podnapisi.
- Uporabnost (operabilnost): vse funkcije morajo delovati tudi s tipkovnico, uporabnik mora imeti dovolj časa in navigacija mora biti obvladljiva.
- Razumljivost: besedilo, obrazci in obnašanje strani morajo biti predvidljivi in razumljivi.
- Robustnost: koda mora biti zapisana tako, da jo pravilno razberejo različni brskalniki in podporne tehnologije.
Vsaka smernica ima preverljiva merila uspeha na treh ravneh: A (osnovna), AA (cilj, na katerega v praksi merimo) in AAA (najvišja). Primer merila ravni AA: navadno besedilo mora imeti z ozadjem kontrastno razmerje vsaj 4,5 : 1.
WCAG 2.2 je potrjen tudi kot mednarodni standard ISO/IEC 40500:2025.
Kako sta povezana WCAG in EN 301 549
V EU se skladnost presoja po harmoniziranem standardu EN 301 549. Njegova različica v3.2.1 se močno opira na WCAG 2.1, vendar vsebuje tudi zahteve, ki jih WCAG 2.1 nima. Zato izpolnjevanje WCAG 2.1 samo po sebi še ne zagotavlja domneve o skladnosti. Ko je Evropska komisija objavila to stran, WCAG 2.2 še ni bil vključen v harmonizirano različico, države članice pa so ga lahko uporabljale prostovoljno.
Naše priporočilo: pri novi spletni strani ciljajte na WCAG 2.2, raven AA. Tako pokrijete trenutne zahteve in ste pripravljeni na posodobitev standarda.
Kaj zahteva slovenska zakonodaja
V Sloveniji dostopnost urejata dva zakona. Prvi velja za javni sektor, drugi pa prvič zavezuje tudi zasebna podjetja.
| ZDSMA | ZDPSI | |
|---|---|---|
| Polno ime | Zakon o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij | Zakon o dostopnosti do proizvodov in storitev za invalide |
| Evropska podlaga | Direktiva (EU) 2016/2102 | Direktiva (EU) 2019/882 |
| Kdo ga mora upoštevati | državni organi, občine in osebe javnega prava | gospodarski subjekti, ki ponujajo zajete proizvode in storitve |
| Uporaba od | 23. 9. 2019 (spletišča, objavljena od 23. 9. 2018), 23. 9. 2020 (starejša spletišča), 23. 6. 2021 (aplikacije) | 27. 6. 2025 |
| Nadzor | Inšpektorat za informacijsko družbo | Tržni inšpektorat RS, AKOS in drugi organi glede na področje |
ZDSMA za javni sektor
ZDSMA je bil sprejet 17. aprila 2018 in objavljen v Uradnem listu RS, št. 30/2018. Po podatkih Ministrstva za digitalno preobrazbo se uporablja za državne organe, organe samoupravnih lokalnih skupnosti in osebe javnega prava, kot jih opredeljuje zakon o javnem naročanju. Za spletišča, objavljena 23. septembra 2018 ali pozneje, velja od 23. septembra 2019, za starejša od 23. septembra 2020, za mobilne aplikacije pa od 23. junija 2021.
5. člen ZDSMA zahteva, da so informacije in uporabniški vmesniki zaznavni, da vmesniki in navigacija delujejo, da so informacije razumljive in da je vsebina robustna tudi za podporne tehnologije. Skladnost se domneva, če vsebina izpolnjuje harmonizirane standarde. Za intranete in ekstranete z vsebino, objavljeno pred 23. septembrom 2019, zakon velja šele po bistveni prenovi. Za bistveno prenovo štejejo na primer zamenjava sistema za urejanje vsebin, prenova grafične podobe ali sprememba več kot tretjine vsebine.

ZDPSI za podjetja
ZDPSI je bil sprejet 23. januarja 2023 in objavljen v Uradnem listu RS, št. 14/23, uporablja pa se od 27. junija 2025. V slovensko zakonodajo prenaša evropski akt o dostopnosti, ki prvič tudi zasebnikom nalaga, da morajo biti njihovi proizvodi in storitve dostopni vsem. Primeri so e-bančništvo, spletna trgovina in e-knjige.
Če prodajate prek spleta ali potrošnikom ponujate digitalno storitev, morate ta zakon poznati. Kot je ob začetku uporabe pojasnilo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, zakon določa obveznosti, izjeme, nadzorne organe in sankcije. Ali vaša dejavnost spada med zavezance ali med izjeme, preverite v besedilu zakona ali pri pravnem svetovalcu, ki pozna vašo panogo.
Nadzor in globe
Nad izvajanjem ZDSMA bdijo inšpektorji Inšpektorata za informacijsko družbo, ki je organ v sestavi Ministrstva za digitalno preobrazbo. Aprila 2023 je inšpektorat zavezance pozval, naj sporočijo, ali njihova spletišča izpolnjujejo zahteve zakona.
ZDSMA za odgovorno osebo zavezanca predvideva globo od 200 do 2.000 €, če:
- ne zagotovi dostopnosti spletišča ali mobilne aplikacije,
- ne izdela ocene nesorazmernega bremena,
- ne objavi izjave o dostopnosti,
- ne zagotovi povezave za povratne informacije,
- ne odgovori uporabniku.
Pri ZDPSI je nadzor razdeljen po področjih. Za proizvode je pristojen Tržni inšpektorat RS, za elektronske komunikacijske storitve pa Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS). Zakon določa tudi sankcije, zato je smiselno dostopnost urediti, preden na težavo opozori uporabnik ali inšpektor.
Najpogostejše ovire na spletnih straneh
Večina težav ni zapletenih. Strokovna predstavitev o priložnostih in obvezah digitalne dostopnosti kot tipične nedostopne elemente navaja:
- slike brez ustreznih opisov,
- vnosna polja, gumbe in funkcijske slike brez ustreznih atributov,
- tabele in sezname brez ustreznih oznak,
- strani brez opredeljenega jezika ali z napačno opredeljenim jezikom,
- strani brez mejnikov ali pravilne strukture naslovov H1 do H6,
- povezave, iz katerih ni razvidno, kam vodijo.
V praksi vsaka od teh napak pomeni konkretno oviro. Ko slika nima opisa (atribut alt), bralnik zaslona slepemu uporabniku ne more povedati, kaj je na njej. Ko gumb ali polje obrazca nima oznake, uporabnik ne ve, čemu služi. Ko jezik strani ni določen, lahko bralnik slovensko besedilo prebere z napačno izgovorjavo. Povezave z besedilom »Več« ali »Klikni tukaj« pa zunaj okoliškega besedila ne povedo, kam vodijo.
K temu dodajamo še nekaj pogostih težav: premajhen kontrast sivega besedila na belem ozadju, menije in pojavna okna, ki jih s tipkovnico ni mogoče zapreti, neviden fokus (uporabnik ne vidi, kje na strani je), videe brez podnapisov in PDF-dokumente, ki so v resnici le skenirane slike.
Kako preverite dostopnost obstoječe strani
Dober pregled združuje samodejna orodja in ročno preverjanje. Samodejni pregledovalniki hitro najdejo manjkajoče oznake in slab kontrast. Ne morejo pa presoditi, ali je opis slike smiseln ali je vrstni red vsebine logičen. Zato priporočamo ta vrstni red:
- Izberite reprezentativne strani. Domača stran, kontaktni obrazec, ključna storitvena ali produktna stran, pri spletni trgovini še košarica in blagajna ter ena daljša vsebinska stran.
- Zaženite samodejni pregled. Brskalniški pregledovalnik dostopnosti vam v kratkem času pokaže tehnične napake na posamezni strani. Rezultate shranite kot izhodišče.
- Preizkusite stran s tipkovnico. Odložite miško in se s tipko Tab sprehodite skozi stran. Ali vidite, kje ste? Ali lahko odprete meni, izpolnite obrazec in oddate povpraševanje?
- Povečajte besedilo na 200 %. Ali se vsebina pravilno prelije ali se kaj prekriva in izgine?
- Preverite strukturo. Ali ima vsaka stran en H1 in logično zaporedje podnaslovov? Ali imajo vse informativne slike opis?
- Poslušajte stran z bralnikom zaslona. Bralnik zaslona je vgrajen v Windows, macOS, iOS in Android. Že kratek preizkus pokaže, kje se slep uporabnik na strani zatakne.
- Zapišite ugotovitve po merilih WCAG. Vsako težavo povežite z merilom in ravnjo, tako da veste, kaj je nujno (A, AA) in kaj je izboljšava.
Katere popravke izvedete najprej
Ko imate seznam napak, jih razvrstite po vplivu na uporabnika in po tem, kje se pojavljajo.
- Ovire na ključnih poteh. Če stranka s tipkovnico ne more oddati povpraševanja, rezervirati termina ali zaključiti nakupa, je to najdražja napaka, saj neposredno izgubljate posel.
- Napake v predlogi. Glava, meni, noga in obrazci se ponovijo na vsaki strani. En popravek v predlogi odpravi napako povsod, kjer se predloga uporablja.
- Osnovne nastavitve: jezik strani, kontrast barv, viden fokus in pravilna struktura naslovov.
- Vsebina: opisi slik, razumljiva besedila povezav, podnapisi za video in dostopni dokumenti.
- Izjava o dostopnosti in kanal za povratne informacije, da lahko uporabniki sporočijo težave, ki jih pregled ni zaznal.
Pri turističnih ponudnikih in storitvenih podjetjih je prva prioriteta skoraj vedno rezervacijski ali kontaktni obrazec. Prav tam se odloči, ali obiskovalec postane stranka.
Kako dostopnost ohranite skozi čas
Stran, ki je bila ob objavi dostopna, lahko čez pol leta to ni več. Nova slika brez opisa, vstavljen zunanji obrazec, nov vtičnik ali sprememba barv v kampanji hitro vnesejo napake.
Zavezanci po ZDSMA morajo izjavo o dostopnosti posodobiti vsaj enkrat letno. Izjava pojasni, kateri deli vsebine niso dostopni in zakaj, opiše mehanizem za povratne informacije in navede informacije o inšpekcijskem nadzoru. Objavljena mora biti na spletišču v dostopni obliki. Enak ritem je smiseln tudi za podjetja:
- ob vsaki objavi preverite opise slik, naslove in besedila povezav,
- ob vsaki novi funkciji (obrazec, klepetalnik, rezervacijski sistem) jo preizkusite s tipkovnico in bralnikom zaslona,
- ob vsaki prenovi skladnost z WCAG 2.2 AA zahtevajte že v specifikaciji,
- enkrat letno opravite celovit pregled in posodobite izjavo o dostopnosti.
Urednike vsebin naučite osnov: kako napisati opis slike, kako uporabljati podnaslove in zakaj »Preberite več o cenah« deluje bolje kot »Več«. Več nasvetov o urejanju vsebin in tehnični optimizaciji najdete na našem blogu o SEO in digitalizaciji.
Naš pogled na dostopnost
Dostopnost obravnavamo kot del dobre spletne strani, ne kot dodatek, ki ga dodamo na koncu. Ista pravila, ki pomagajo slepemu uporabniku, pomagajo tudi iskalnikom in AI asistentom: jasna struktura naslovov, opisane slike, smiselna besedila povezav in čista koda.
Imamo več kot 15 let izkušenj in več kot 100 izvedenih projektov. Spletna stran za podjetje deluje šele takrat, ko obiskovalec brez ovir pride do povpraševanja ali nakupa. Obrazec, ki ga ne more oddati, ali gumb, ki ga ne vidi, je izgubljena priložnost. Zato dostopnost povezujemo s tem, kar podjetje v resnici zanima: z več povpraševanji in manj izgubljenimi strankami.
Naš pristop je enoten sistem: spletna stran, oglasi, avtomatizacija in analitika delujejo skupaj, tako da imate pregled nad celotno potjo povpraševanja. Ne obljubljamo zagotovljenih rezultatov, obljubljamo pa transparentnost in preverjene pristope.
Romee
Dostopna spletna stran s Smartadom
Če načrtujete novo spletno stran ali prenovo, vam pri Smartadu pripravimo rešitev, ki je zasnovana za obiskovalce, iskalnike in pridobivanje povpraševanj. Če želite najprej pregled stanja svoje spletne prisotnosti, je dober začetek naša enkratna storitev Digitalni rentgen za 49 €.

Oglejte si naše storitve za spletne strani in marketing in nam pišite. Če razmišljate tudi o avtomatizaciji obrazcev in obdelave povpraševanj, preberite naš vodnik o digitalizaciji poslovnih procesov.
Pogosta vprašanja
Ali mora biti spletna stran mojega podjetja dostopna po zakonu?
Za javni sektor to določa ZDSMA. Za zasebna podjetja od 27. junija 2025 velja ZDPSI, ki zajema določene proizvode in storitve, na primer spletno trgovino in e-bančništvo. Ali ste zavezanec, je odvisno od vaše dejavnosti in izjem v zakonu, zato to preverite v besedilu zakona ali pri pravnem svetovalcu.
Katero raven WCAG naj dosežem?
V praksi je cilj raven AA, ki vključuje vsa merila ravni A in dodatna merila, na primer kontrast 4,5 : 1 za navadno besedilo. Pri novi spletni strani priporočamo WCAG 2.2 AA, ker je to najnovejša različica standarda.
Ali je dovolj, da namestim vtičnik za dostopnost?
Vtičnik, ki uporabniku ponudi povečavo pisave ali spremembo kontrasta, lahko pomaga. Ne odpravi pa napak v kodi, kot so neoznačena polja obrazca, manjkajoči opisi slik ali navigacija, ki ne deluje s tipkovnico. Te napake je treba urediti v sami strani in njeni predlogi.
Kaj je izjava o dostopnosti?
To je dokument, objavljen na spletišču. Pove, kateri deli vsebine niso dostopni in zakaj, opiše, kako lahko uporabnik sporoči težavo, in navede informacije o inšpekcijskem nadzoru. Zavezanci po ZDSMA jo morajo posodobiti vsaj enkrat letno.
Ali dostopnost pomaga tudi pri SEO?
Mnoge dobre prakse se prekrivajo: jasna struktura naslovov, opisi slik in razumljiva besedila povezav pomagajo tako bralnikom zaslona kot iskalnikom pri razumevanju vsebine. Dostopna stran je zato dobra osnova za optimizacijo, ne nadomešča pa celovite strategije SEO.
Viri
- Web Content Accessibility Guidelines (WCAG) 2.2, W3C
- WCAG 2 Overview, W3C WAI
- Spletna dostopnost, Evropska komisija
- Direktiva o spletni dostopnosti: standardi in usklajevanje, Evropska komisija
- Zakon o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij (ZDSMA), Uradni list RS
- ZDSMA, PISRS
- ZDSMA, Ministrstvo za digitalno preobrazbo
- Zakon o dostopnosti do proizvodov in storitev za invalide (ZDPSI), PISRS
- Veljati začel Zakon o dostopnosti do proizvodov in storitev za invalide, GOV.SI
- Ali vaše spletišče izpolnjuje zahteve glede dostopnosti?, GOV.SI
- Priložnosti in obveze digitalne dostopnosti, digitalnadostopnost.si
- Terminološki slovar digitalne dostopnosti, digitalnadostopnost.si
